Demenca je kronična bolezen starih ljudi, ki je lahko posledica veliko bolezni. Najpogosteje Alzheimejeve bolezni. Bolezen je napredujoča in zaenkrat ni ozdravljiva.
Demenca poteka v treh napredujočih stopnjah, začetne spremembe, zmerne spremembe in hude spremembe.
1. ZAČETNA STOPNJA – blage težave osebe, ki jih lahko svojci hitro spregledajo, predvsem zaradi povezanosti s starostjo osebe. Na tej stopnji je oseba sposobna skrbeti sama zase, vsakdanja preprosta opravila, poznana že od prej opravlja nemoteno, ni pa se sposoben naučiti novih opravil.
Pojavijo se težave:
-
s priklicem novih podatkov – kratkoročni spomin
-
ne najde pravih besed, s katerimi bi nekaj opisal
-
upočasnjen govor
-
izguba in zalaganje stvari
-
izogiba se drugim ljudem
-
pojav depresije, nespečnosti
Oseba se dobro spominja dogodkov iz preteklosti, svoje mladosti, ne spominja pa se tekočih dogodkov dneva, tedna, meseca. Zaradi oslabelega kratkoročnega spomina je potrebno dementni osebe podatke in napotke večkrat ponoviti, ni pa rečeno, da si jih bo zapomnila. Pri govoru so opazne spremembe, da oseba ne najde pravih besed, jih nadomešča z opisi ali jih napačno izgovarja, ponavlja iste besede in uporablja preprost govor.
2. SREDNJA STOPNJA – stopnjevanje prejšnje stopnje, zmerne težave, ki se še stopnjujejo.
Pojavljajo se:
-
pešanje spomina tudi za pretekle dogodke
-
sumničavost
-
težave pri razumevanju
-
moten, ne tekoč govor, ponavljanje istih stavkov in besed
-
oslabela časovna in krajevna orientacija
-
spremembe v vedenju, depresija, halucinacije, tavanje, vznemirjenost, jezikavost, spremembe v spolnih navadah
-
inkontinenca
Oseba z demenco ne prepozna svojega doma, prav tako ni časovno orientirana (ne ve kateri letni čas je, katerega leta smo, kateri datum je). Oseba ni sposobna abstraktnega mišljenja (ne razume besednih iger). Postane sumničava do bližnjih, ker pozablja kam je kaj odložila. Ker lastnega doma ne prepozna ga želi čim prej zapustiti, s tem, pa odtava neznano kam. Ker ne ve kje se nahaja, ker ne prepozna lastnega doma izgubi občutek varnosti in jo postane strah.
3. ZADNJA STOPNJA – stopnjevanje prejšnje srednje stopnje.
Oseba:
-
ni zmožna besedne komunikacije
-
ne prepozna bližnjih in kraja kjer se nahaja
-
ima zelo prizadet spomin
-
ni zmožna hoditi, prisotne so motnje hranjenja in požiranja, mišice so okorele
-
je inkontinentna
-
je vznemirjena, nemirna
POMEN DRUŽINE
Družina je za osebo z demenco velikega pomena. V začetni fazi, ko je dolgoročni spomin še ohranjen in se oseba spominja svoje preteklosti, svoje mladosti je zelo pomembno, da se o tem z najbližjimi veliko pogovarja, da se spominja sebe, svojega življenja, službe, kaj je imela rada, kaj je rada počela, kaj je najraje jedla, se oblačila, pozna najljubšo šalo itd.
Družina je tista, ki jo najbolje pozna, v dobrih in slabih trenutkih, v čustvenih preizkušnjah in skupaj preživetem času. Dokazano je, da različne dejavnosti (miselne, ustvarjalne, pogovorne,…) upočasnjujejo napredovanje bolezni, predvsem pa pomagajo ohranjati dostojanstvo posameznika kot človeškega bitja.
Vsak posameznik se z boleznijo drugače spopada in jo drugače sprejema. Ko nekdo v družini zboli za demenco, to vpliva na celotno družino. Bolezen napreduje, oseba potrebuje čedalje več pomoči in nege, dokler ni popolnoma odvisna od pomoči drugih.
Vsaj v začetnih stopnjah je zelo zaželeno, da je dementna oseba v domačem poznanem okolju. Za marsikaterega svojca pa je predvsem zadnja stopnja psihično in fizične preveč naporna, če ne že neizvedljiva in je nastanitev v domu starejših občanov nujna.
Beseda “oseba” je mišljena za oba spola.