Društvo Novita

Še pred nekaj desetletji je življenjski potek med prehajanjem v odraslost sledil nekemu splošnemu vzorcu; otroštvo je bilo umeščeno v predšolsko in zgodnje šolsko obdobje, obdobje poklicnega šolanja je ustrezalo mladosti, obdobje dela je bilo značilno za odraslost (zaposlitev in družina), v starosti in upokojitvi pa je sledilo obdobje umika s trga dela. Od osemdesetih let pa se je ta shema začela rušiti. Na to je vplival zlasti trg dela in spremembe prehodov iz šole na delo. Politike v večini razvitih držav so bile prisiljene, da prilagodijo in podaljšujejo prehode iz mladosti v odraslost. Zaradi številnih dejavnikov, zlasti vseživljenjskega učenja, ki zajema vse generacije ljudi, ter zaradi drugačnih zahtev trga, postaja potreba po delitvi družbe na mlade in stare v zadnjem času vse manj aktualna. Ta proces torej odpravlja mladino in mladost na način, da nekatere pomembne značilnosti mladosti razširja na vse generacije in na vse življenje. Med temi je na prvem mestu potreba po stalnem izobraževanju in oblikovanju lastnega življenjskega stila. Te značilnosti so doslej pripadale predvsem mladim. Danes pa si jih mora prisvojiti vsakdo, ki želi biti uspešen v modernih (postindustrijskih) družbah.

 

V sodobnem življenju je čas zelo pomemben. Vse se namreč spreminja zelo hitro. Prehodi iz mladosti v odraslost tudi niso več predvidljivi, kot so bili v preteklosti. V nekatere dejavnosti, značilne za odrasle, vstopijo mladi zelo zgodaj, že na koncu otroštva, npr. v potrošništvo. Raziskave mladih v zadnjem desetletju v Sloveniji kažejo, da mladi odločajo o svojem videzu in nastopajo kot aktivni potrošniki že ob koncu otroštva, medtem ko se npr. ustvarjanje lastne družine in rojstvo otrok, pomikajo globoko v odraslost.

 

Življenjske poti mladih in odraslih se danes vse bolj prepletajo. V vsakem trenutku svojega življenja lahko »začneš znova«; znova se lahko vrneš v izobraževanje, znova začneš družinsko življenje, znova začneš poklicno kariero. Z drugimi besedami, tudi v odraslosti se odločaš o stvareh, o katerih se normalno odločaš, ko si mlad. Tipične zaposlitve »odraslih« in »mladih« so vedno bolj pomešane: vse več šolarjev in študentov dela, odrasli pa se vračajo v izobraževalne procese. Obdobje, ko so se mladi veselili dela, odrasli pa obujali spomine na svoje šolske dni, je mimo. Sedaj mladi ljudje gledajo nazaj na svoje delovne dni in odrasli naprej na šolanje. Mnogo mladih dela celo več ur, kot pa obiskujejo šolo.

 

Prišlo je torej do ključnih sprememb na področju družine, dela in vsakdanjega življenja. Avtoriteta staršev se je zmanjšala, na drugi strani pa se veča avtoriteta mladih, zlasti glede prostega časa. Mladi se poročajo kasneje, več je samskih ljudi in več je partnerstev namesto porok. Izobraževalno obdobje se je bistveno podaljšalo in je postalo vseživljenjsko. Delo postaja vse bolj fleksibilno in tudi ljudje se želijo bolj dokazati v poklicu. Mladi in  tudi odrasle politika ne zanima v veliki meri. Na vsakdanje življenje pa imajo precejšen vpliv mediji tako na področju mode, spolnosti in komuniciranja.

 

Čeprav so mladi ekonomsko odvisni od staršev, so vendarle najpomembnejši potrošniki. Mladi so ciljna skupina za trženje mode, oblačil, popularne glasbe ipd. Predvsem v ZDA mladi predstavljajo velik trg, ki potroši skoraj 3 milijarde dolarjev na leto. To potrošnjo v celoti sproža pop kultura, ki jo razglašajo množični mediji. Pop kultura je danes vodena s strani industrije prostega časa (glasba, moda, kozmetika).

 

Pozno stopanje v odraslost ima tako pozitivne kot negativne učinke. Pozitivni učinek je predvsem, da imajo mladi čas za eksperimentiranje, kaj bi radi postali v življenju. Seveda ima to pozitivne učinke samo za tiste, ki to želijo početi in imajo možnost za eksperimentiranje. Tisti, ki tega nočejo ali ne morejo početi, morajo čakati in čakanje ima pogosto negativne posledice, npr. podaljšana odvisnost od staršev, negotovost glede prihodnosti, ki lahko vodi tudi v pasivnost.

 

Značilnost današnje družbe je, da mladi odlašajo s poroko, saj dalj časa živijo s starši, ker hodijo v šolo. V šolo hodijo, ker vse dobro plačane službe zahtevajo visoko izobrazbo. Ne samo, da podaljšujejo izobraževanje, ampak tudi dalj časa študirajo.

Sociologi ugotavljajo, da se je med klasično mladost in odraslost vrinilo novo vmesno obdobje, ki ga nekateri avtorji imenujejo »predodraslo obdobje«, spet drugi mu pravijo »mladostništvo« (youthhood) ali pa kar »mladi odrasli« (young adults). Značilno za mlade odrasle je to, da so to ljudje, ki imajo sicer mnoge znake odraslosti, vendar nimajo bistvenih znakov odraslosti: bodisi da niso ekonomsko samostojni, niso zaposleni, bodisi nimajo lastne družine oz. otrok, ampak živijo kot otroci v izvorni družini (s starši, brati in sestrami) in jih ekonomsko podpirajo starši ali družba.

 

Pri mladih odraslih so pogosti prehodi med različnimi situacijami:

• Zapustijo dom staršev in se vrnejo čez nekaj mesecev,

• Zapustijo šolo in se spet vključijo vanjo čez nekaj časa,

• Najdejo si delo, ki ga lahko vsak hip izgubijo,

• Živijo v negotovi partnerski zvezi, za katero ne vedo, kako dolgo bo trajala,

• Spreminjajo svoje poklicne želje zaradi svojih osebnih preferenc ali zaradi razmer na trgu dela.

 

V preteklosti so bili prehodi v odraslost zaznamovani z diplomo, poroko, službo ali pa s  selitvijo od staršev. Ob vseh teh spremembah življenjskih procesov, ki so značilni za sodobno družbo, pa se mnogi mladi in odrasli sprašujejo, kaj sploh pomeni biti odrasel oz. kdaj sploh sem odrasel?

 

vir: Ule, M, Kuhar, M., 2003. Mladi, družina in starševstvo.