Beseda starost nima več istega pomena, kot nekaj stoletij nazaj. V zgodovini je bila življenjska doba dosti krajša. Ljudje so umirali pri 30-40 letih starosti in so jih pri taki starosti smatrali za stare ljudi. Danes, v našem času so 30-40-letniki v najbolj produktivnem obdobju svojega življenja. Pričakovana življenjska doba se je v našem prostoru zelo dvignila, do 120 let. Postopno se temu res približujemo, vse več je med nami 100 letnikov. Seveda to ne velja za vse kulture, v nekaterih krajih ljudje še vedno umirajo pri 30 letih.
Kaj se je tako spremenilo, da se je življenjska doba tako spremenila? Vsekakor več dejavnikov, med pomembnejšimi je napredek v medicini, tehnologiji, genetiki.
V družbi se starost in starostnike vse prevečkrat povezuje z bremenom, katerega je potrebno vzdrževati s pokojninami in socialnimi transferji, jim omogočati vse več zdravstvenih storitev zaradi več zdravstvenih težav, itd. Pri tem pa se pozablja kakšno bogastvo so te osebe za mlade in za družbo. Niso vsi starostniki bolni, res je, da imajo več zdravstvenih težav, predvsem kroničnih, zaradi katerih morajo redno jemati zdravila in/ali obiskovati zdravnika. Pokojnine jim po toliko letih dela omogočajo preživetje, večina starostnikov prejema majhno pokojnino. Žal pa ostaja njihovo znanje, modrost in koristnost v zrelih letih spregledana, saj so širše gledano po družbeni miselnosti strošek. Da se bo to lahko spremenilo moramo mi, mlajši začeti drugače razmišljati in spremeniti ta negativizem, ki spremlja starost in starostnike. Pričakovana življenjska doba se je podaljšala, mišljenje družbe pa še kar ostaja zakoreninjeno. To je najtežje spreminjati, vendar z malimi koraki nam lahko uspe. Danes smo mladi in mnogi menijo, da se jih to ne tiče. Čez nekaj let, desetletij, ko bomo/bodo nas tretirali kot starostnike nam pa ne bo vseeno.
Vstop v tretje življenjsko obdobje je že samo po sebi velika življenjska sprememba. Oseba se upokoji, vse bolj so vidne telesne spremembe, zmanjšuje se moč, rutina, ki smo jo gojili vrsto let izgine, mladi in mlajši nimajo več časa za upokojeno osebo, izgubljen je status, ki je bil prisoten v službi, dlje kot je oseba upokojena manj prijateljev ima. Ni pa nujno, da je vse tako črno. Zakaj si ne bi rekli: “Čeprav sem star/a, še vedno zmorem ogromno“.