Prej ali slej se vsak od nas sreča z vprašanjem o starosti.
Na človeku so najbolj opazne telesne spremembe, ki se skozi čas razvijejo pri vseh. Tudi od naših genov je odvisno, da ene to malce prej doleti, drugi pa so še malce dlje v zavidljivem položaju. Staranje je proces, ki ga ne moremo ustaviti. Vsi se staramo, od rojstva dalje. Lahko pa z redno aktivnostjo, gibanjem, omejevanjem škodljivih razvad, uživanjem veliko tekočine, predvsem vode upočasnimo procese staranja.
Ko govorimo o starosti, se lahko pogovarjamo o kronološki starosti, biološki starosti in psihološki starosti.
-
Kronološka starost je tista, ki je nam pove koliko je človek star, določena je ob rojstvu, po letnici rojstva. Iz izkušenj vemo, da se lahko kronološka starost velikokrat razlikuje od naše ocene o starosti določene osebe. Predvsem zaradi različnega okolja odraščanja, načina življenja, genske zasnove, zdravstvenega stanja in vrste drugih dejavnikov, ki lahko na videz neko osebo pomladijo ali postarajo, glede na kronološko starost.
-
Biološka ali funkcionalna starost pove, koliko je staro telo glede na spremembe in delovanja telesnih funkcij, celic v telesu, zdravstvenega stanja telesa. Je težko merljiva, saj ne obstajajo neki datumi, testi, ki bi jo določili ali izračunali. Za marsikoga je mogoče reči, da izgleda starejši kot je v resnici njegova kronološka starost in obratno.
-
Psihološka ali doživljajska starost pa pravi, da je človek star, kolikor se sam počuti. Vsak človek zase najbolj ve, kako se počuti, kakšno je njegovo doživljanje samega sebe in koliko meni, da je star. Vsak bo to obliko starosti opredelil po svojo, po svojih občutkih, socialnih dejavnikih.
Pogovorno velikokrat govorimo o prepletu vseh zgoraj opisanih oblik staranja. Zelo poznan stavek: »ti pa dobro skrivaš svoja leta« ali »izgledaš zelo mladostna za svoja leta«.
Med starejše osebe spadajo tisti po 65 letu starosti in so imenovani mladi starostniki (65 – 74 let). V naslednjo skupino spadajo osebe med 75 in 84 leti in jih imenujemo srednji starostniki. Zadnja skupina je od 85 leta dalje imenovana stari starostniki.
Tudi v Sloveniji je vse več starih ljudi. Čeprav se o staranju populacije že nekaj časa govori in razpravlja, se družba na takšno stanje ni pravočasno odzvala in zgodilo se je, da je prišlo obdobje, ko je oseb starejši od 65 let vse več in ta delež se še povečuje. Ker sistem na to ni pripravljen se marsikje dogaja, da za te osebe ni primernih in ustreznih programov v katere bi se lahko vključili in aktivno preživljali svojo starost, ampak so prepuščeni sami sebi. Država mora starajočemu se prebivalstvu prilagoditi socialno varstvo, zdravstveno varstvo ter ekonomsko varnost. Omogočeno jim mora biti čim več storitev in možnosti za bivanje, saj marsikdo ne želi živeti sam, nekateri pa niso več sposobni živeti sami in skrbeti zase. Ti potrebujejo nego in oskrbo na domu, domove za starejše občane in druge oblike pomoči. Nekateri, ki so še dovolj vitalni in zdravi si želijo predvsem družbe, tem so med drugim namenjeni dnevni centri in vse druge aktivnosti prilagojene starosti in zmogljivosti. Nikakor ne smemo ljudi samo na podlagi starosti odriniti od dogajanja in jim ne ponuditi palete različnih dejavnosti v katere se lahko po svojih zmožnostih vključujejo in sodelujejo. Tudi osebe, ki jih pestijo razne bolezni, tudi demenca, se lahko vključujejo v aktivnosti.
Starost je lahko zelo lepa, če je oseba dobrega zdravja, družbeno aktivna z ohranjeno socialno mrežo in statusom v družbi. Vsak posameznik se po upokojitvi sam odloči kako bo preživljal zrela leta, kaj bo nadalje počel, kako si bo širil (ohranjal) svojo socialno mrežo in na kakšen način bo skrbel za aktivno preživljanje svojega časa. Nikogar pa ne moremo prisiliti, da se obnaša tako in skrbi za svojo fizično in psihično počutje tudi v zrelih letih.